Opozorilo! Ta stran uporablja piškotke.

Če ne boste spremenili nastavitev v brskalniku, se strinjate z uporabo piškotkov, ki omogočajo polno uporabniško izkušnjo. Več...

Se strinjam.

Kaj je piškotek

Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi.

Zasebnost in piškotki
Uporabljamo piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, in piškotke za namene analize obiska na spletni strani (Google Analytics) ter predvajanja video posnetkov prek spletne strani www.youtube.com.  
Nova pravila glede uporabe piškotkov ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ki je začel veljati v začetku leta 2013.

Naša ustvarjalnost

»Pleharji« kot jim pravimo v Zagorju, že več kot poldrugo stoletje pišejo glasbeno zgodovino. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se iz rudarske preimenovali v Delavski pihalni orkester, danes pa so združeni v Pihalnem orkestru SVEA. V njem igrajo mladi in starejši ljubitelji glasbe, gostovali so malodane v vseh evropskih državah (na Češkem, v Nemčiji, na Norveškem, Italiji, Avstriji in državah nekdanje Jugoslavije). Tudi na tekmovanjih je orkester uspešno branil svojo kakovost in všečnost, saj so ga v letu 1981 okronali z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju na Nizozemskem, enajst let pozneje pa je slavil še eno zmago na tekmovanju v nemškem Bambergu. Ob praznovanju 135-letnice je orkestru prisluhnil sam papež Janez Pavel II., saj so glasbeniki nastopili v njegovi vatikanski palači. Leto kasneje so Slovenijo predstavljali v Moskvi, ki je tedaj praznovala 850-letnico.

Da je tudi petje doma v teh krajih, pričajo začetki zborovskega petja pred več kot 100 leti. 
Rudniška tradicija, združena v rudarskem pevskem zboru Loški glas je vidna že na zunaj, saj pevci najraje nastopajo v svečanih rudarskih uniformah. Pevci Loškega glasu si štejejo v čast, da je med njimi dolga leta prepeval tudi svetovno znani basist, operni pevec Ladko Korošec.

Ko je daljnega leta 1871 Julius Plhnak ustanovil prvi pevski zbor v Zagorju, si verjetno ni predstavljal, da bo zbor s tedanjo tradicijo preživel čas. Ime Vesna je po nekdanjem delavskem izobraževalnem društvu skoraj 100 let pozneje prevzel zbor z ambicijo združevati najboljše mlade pevce. In to mu je v celoti uspevalo, saj je bil mladinski pevski zbor Vesna več kot 30 let med najbolj nagrajevanimi zbori ne le doma, ampak po vsem svetu. Tudi na največji in najstarejši reviji otroških in mladinskim pevskih zborov (od leta 1966). Pesem je v naših genih, zato ni naključje, da se je ta revija rodila prav v Zagorju in že desetletja privablja mlade pevce iz domovine in zamejstva. Peti na republiški reviji v Zagorju je za mlade pevce največja želja, največje doživetje. Zmagati na tej reviji pa je prestiž, kakršen je dan redkim in pomeni največji dosežek nekega zbora. Zagorski zbori v tem mozaiku zmagovalcev tvorijo pomemben kamenček, kaj kamenček, kamen. Tisto, kar po letu 2000 uspeva otroškemu pevskemu zboru CiCiDO Glasbene šole Zagorje pa je presežek brez primere. Mladi pevci in pevke so na največjem tekmovanju v državi praviloma redno razglašeni za najboljše, dosegajo najvišja priznanja in pohvale. V naši dolini rastejo novi in novi rodovi odličnih glasbenikov in pevcev, v novejšem obdobju tudi plesalcev, zato bo Zagorje ostalo mesto glasbe in plesa.

In mesto barv. Ko so se leta 1964 v dolini za nekaj dni naselili eminentni slovenski slikarji, da bi ustvarjali podobe tedanje sive industrijske krajine, so najbrž nehote mesto za vselej okužili s slikarsko umetnostjo in mu nadeli živahne, pisane barve. Iz njihovega druženja je nastala najstarejša slikarska kolonija v srednji Evropi, ki ves čas deluje nepretrgano in je Zagorju zapustila neprecenljivo dediščino. V Kulturnem centru Delavski dom je shranjenih okrog 1000 del in to število se vsako leto poveča še za kakih 20 umetniških stvaritev. Ta neprecenljivi zaklad je verni prikaz slovenske likovne ustvarjalnosti novejšega časa, saj so bili v koloniji doslej vsi slikarji, ki kaj pomenijo na likovnem prizorišču. Nenazadnje slikarska kolonija hrani dela več kot 20 slikarjev, ki so za svoje delo prejeli Prešernovo nagrado ali priznanje. Izbor njihovih del je nekakšen »jagodni izbor« kolonije in potuje po razstavah doma in na tujem. Kolonija je že pred leti presegla domače okvire in je v pravem pomenu mednarodna, saj jih je med 10 do 12 slikarji vsako leto vsaj polovica iz raznih evropskih držav.
To je le nekaj in nikakor ne vse iz niza naše ustvarjalnosti.

 

Demo

Podatki

Demo

Turist info

Demo

Kontakti

Demo

Galerija

Demo

Avtorji

Webdesign by Multima.
2013 - All rights reserved